Oživljanje človeka je zaporedje enostavnih postopkov s katerimi lahko navidezno mrtvemu povrnemo življenje.

Ti postopki so našteti v spodnji sliki.

Slika: Algoritem temeljnih postopkov oživljanja odraslih (1).

Ključnega pomena za preživetje obolelega je čas od nastopa srčnega zastoja do pričetka temeljnih postopkov oživljanja. Z vsako izgubljeno minuto pride do odmiranja celic in s tem se zmanjša možnost ponovne vzpostavitve normalnega srčnega ritma za skoraj 10% (vsako minuto!). Če pa se izvajajo temeljni postopki oživljanja, se možnost preživetja znatno izboljša. Zato je že pred prihodom reševalcev na mesto dogodka (kar lahko traja tudi dlje kot 10 minut) potrebno pričeti z oživljanjem. Največji vpliv na ugoden izhod po srčnem zastoju ima zgodnja in kvalitetna zunanja masaža srca oz. stiski prsnega koša (1, 2, 3, 4).

Najpogosteje se srčni zastoj zgodi doma (60-70 %). Pri večini (77,2%) srčnih zastojev, ki se pripetijo zunaj bolnišnice, so prisotni očividci. Pred leti je v Sloveniji pristopila k oživljanju slaba tretjina laikov, zadnjih nekaj let pa je opaziti porast deleža očividcev (61,8%), ki nudijo temeljne postopke oživljanja (1, 3, 4, 5, 6).

Veliko ljudi si ne upa pristopiti k oživljanju v strahu, da bi oboleli osebi še bolj škodovali. Zavedati se je teba, da je nezavestna oseba, ki ne diha, dejansko mrtva. In v kolikor ne bomo ukrepali, bo mrtva tudi ostala. Z nekaj znanja in poguma pa lahko taki osebi rešimo življenje.

Tudi če se v ključnem trenutku na spomnimo natančnega zaporedja oživljanja, nas dispečer po klicu na 112, vodi čez vse korake in daje jasna navodila. S tem nas pomiri, motivira ter zagotovi, da ukrepamo prav (1, 3, 7).

Spet nekateri očividci ne pričnejo z oživljanjem, saj jih odvrača dajanje umetnih vpihov neznancem. Zato se je v ta namen oblikoval koncept »Hands Only CPR« oz. oživljanje samo s stisi prsnega koša. To je v prvih minutah po srčnem zastoju prav tako učinkovito, kot standardno oživljanje z umetnimi vpihi (7, 8). Kljub temu imajo vsekakor prednost standardni postopki oživljanja z zunanjo masažo srca in umetnimi vpihi. Je pa vsakršno oživljanje boljše kot nobeno oživljanje (7).

V ta namen ze več let potekajo kampanje, ki promovirajo oživljanje človeka samo z zunanjo masažo srca. Pred leti so tudi v Sloveniji posneli kratki promocijski video na to temo.

https://www.youtube.com/watch?v=cg6CTCRluyw

Uporaba defibrilatorja

Avtomatski zunanji (eksterni) defibrilator (AZD oz. AED) je prenosna elektronska naprava, ki ob namestitvi zazna srčni zastoj in s pomočjo električnega sunka ponovno zažene srce in s tem lahko reši življenje. Na trgu obstaja več različnih modelov, ki pa so vsi v osnovi sestavljeni iz ohišja z baterijo ter dveh samolepilnih elektrod. Na ohišju sta navadno dva gumba (eden za vklop in drugi za sprožitev električnega sunka). Vsi defibrilatorji v Sloveniji nam ob vklopu dajejo glasovna (nekateri tudi pisna) navodila v slovenščini in so povsem varni za uporabo.

Avtomatski zunanji defibrilatorji so nameščeni na različnih javnih lokacijah po Sloveniji in dostopni vsem. Ob klicu na 112 vam bo dispečer tudi povedal lokacijo najbližjega defibrilatorja (1, 9).

Sicer si pa lahko lokacije vnaprej ogledate preko spleta na interaktivnem zemljevidu AED baze Slovenije. Spletna stran: www.aed-baza.si.

Oživljanje z defibrilatorjem je varno in enostavno. Uporabi ga lahko kdorkoli, tudi brez predhodnega znanja ali usposabljanja. Če med oživljanjem z zunanjo masažo srca in umetnim dihanjem uporabimo še defibrilator, lahko naredimo toliko, kot celotna reševalna ekipa z vso opremo, in rešimo življenje (9).


Pripravila: Mojca Šimonka, dr. med.

Literatura:

1. Gradišek P, Grošelj Grenc M, Strdin Košir A. Smernice evropskega reanimacijskega sveta za oživljanje 2021 – slovenska izdaja. Ljubljana: Slovensko združenje za urgentno medicino; 2021.

2. Ristagno G, Tang W, Chang Y-T, Jorgenson DB, Russell JK, Huang L, et al. The quality of chest compressions during cardiopulmonary resuscitation overrides importance of timing of defibrillation. Chest. 2007 Jul;132(1):70–5.

3. Myat A, Song KJ, Rea T. Out-of-hospital cardiac arrest: current concepts. Lancet. 2018;391(10124):970–9.

4. Editorial. Out-of-hospital cardiac arrest: a unique medical emergency. Lancet. 2018 Mar;391(10124):911.

5. Gräsner JT, Lefering R, Koster RW, Masterson S, Böttiger BW, Herlitz J, et al. EuReCa ONE—27 Nations, ONE Europe, ONE Registry: A prospective one month analysis of out-of-hospital cardiac arrest outcomes in 27 countries in Europe. Resuscitation. 2016;105:188–95.

6. Sterke MŠ, Kralj E. Out-of-hospital cardiac arrest in Ljubljana: Utstein style and factors influencing the outcome after implementation of the ERC resuscitation guidelines 2015. Resuscitation. 2019 Sep;142:e78–9.

7. Sayre MR, Berg RA, Cave DM, Page RL, Potts J, White RD. Hands-Only (Compression-Only) Cardiopulmonary Resuscitation: A Call to Action for Bystander Response to Adults Who Experience Out-of-Hospital Sudden Cardiac Arrest. Circulation. 2008 Apr; 2162-2167

8. Zhan L, Yang LJ, Huang Y, He Q, Liu GJ. Continuous chest compression versus interrupted chest compression for cardiopulmonary resuscitation of non-asphyxial out-of-hospital cardiac arrest. Cochrane Database Syst Rev. 2017;2017(3).

9. Bækgaard JS, Viereck S, Møller TP, Ersbøll AK, Lippert F, Folke F. The effects of public access defibrillation on survival after out-of-hospital cardiac arrest a systematic review of observational studies. Circulation. 2017;136(10):954–65.