Narkoza in spomin

VPLIV ANESTEZIJE NA MOŽGANE

Verjetno ste že naleteli na trditev ali vprašanje o vplivu anestezije na delovanje možganov oziroma spomina. Običajno najprej pomislimo na vpliv splošne anestezije. Prehodna izguba spomina med operacijo v splošni anesteziji (ali pogovorno: v narkozi) je željen učinek in je poleg protibolečinskega učinka ena od osnovnih lastnosti zdravil za splošno anestezijo. Omogoča za bolnika prijetno izvajanje operacije, ki bi bila brez tega zelo neprijeten in nevzdržen dogodek.

Narkoza in spomin?

Tako laike kot zdravstveno osebje pa skrbi izguba spomina ali poslabšanje spoznavnih funkcij (logično razmišljanje, koncentracija, orientacija, spomin itd.) po splošni anesteziji oziroma operaciji. Vpliv splošnih anestetikov na spoznavne funkcije ni edini, saj se tukaj prepleta vpliv splošne anestezije:

  •  s sistemskim vnetnim odgovorom ob poškodbi ali operaciji (vsaka operacija je kontrolirana poškodba tkiva),
  • z morebitnim nihanjem krvnega tlaka med in po operaciji,
  • z morebitnim pomanjkanjem kisika,
  • s poslabšanjem bolnikovih pridruženih bolezni (npr. sladkorne bolezni),
  • z morebitnimi hudimi okužbami, večjimi krvavitvimi ali drugimi zapleti,
  • z učinki drugih zdravil, ki jih bolnik dobi v obdobju po operaciji.

Poslabšanje spoznavnih funkcij po operaciji se navzven najizraziteje kaže kot zmedenost. Zmedenost po operaciji ima v grobem štiri razloge:

  • prehodna izguba spomina
  • delirij
  • pooperativna spoznavna disfunkcija
  • predhodna demenca.


Prehodna izguba spomina

Raziskave nakazujejo, da je pri operacijah v splošni anesteziji kratkoročni spomin za nekaj časa slabši. Večinoma gre za prehoden pojav, ki izzveni v 1 do 3 dneh, občasno lahko vztraja nekaj mesecev. Znanstveniki so z večimi raziskavami dokazali, da ni povezave med anestezijo in vplivom na dolgoročni spomin. Po dosedanjih podatkih iz raziskav je najbolj jasen dejavnik tveganja za izgubo kratkoročnega spomina bolnikova starost, na katero ne moremo vplivati. Višja kot je starost, več je možnosti za delno slabši kratkoročni spomini. Drug tak dejavnik je dolžina splošne anestezije: daljša je, večja je verjetnost za posledice, pri čemer gre za preplet številnih dejavnikov (bolnik – anestezija – kirurški poseg), ki smo jih našteli zgoraj.


Pooperativni delirij

Je vrsta prehodne zmedenosti, ki se lahko pojavi po operaciji, lahko pa se pojavi tudi pri številnih drugih boleznih, ki niso povezane z operacijo (npr. hude okužbe). Poleg zmedenosti ga lahko spremlja še več drugih simptomov (npr. agresija, strah, apatičnost, motnje spanja…). Zanj je značilno, da se simptomi tekom dneva spreminjajo, ponavadi se delirij poslabša zvečer in ponoči. Pooperativni delirij se običajno pojavi v nekaj urah do dneh po koncu operacije. Zraven že zgoraj omenjenih dejavnikov tveganja so tukaj še dodatno zelo pomembni: predhodni alkoholizem, demenca, srčno popuščanje, dehidracija, slabo zdravljena bolečina, neželeni učinki določenih zdravil, moteno spanje, naglušnost, slabovidnost, zaprtje, operacija kolka ali srca in depresija. Znano je, da uporaba regionalnih tehnik anestezije (če mesto operacije to dopušča) lahko zmanjša možnost za pojav pooperativnega delirija.

Pooperativni delirij je dejavnik tveganja za pooperativne zaplete, saj bolnik slabo ali pa sploh ne sodeluje pri rehabilitaciji. Zato pojav delirija ponavadi podaljša bivanje v bolnišnici.
Delirij zdravimo tako, da zdravimo možne vzroke, lahko pa uporabimo tudi določena zdravila. Delirij v veliki večini uspešno pozdravimo. Pri bolnikih, ki so imeli hudo obliko delirija, obstaja možnost, da bodo po zdravljenju bolj odvisni od tuje pomoči.

Pooperativna spoznavna disfunkcija (angl. “postoperative cognitive dysfunction – POCD”)

POCD je skupek simptomov, ki so povezani s težavami pri opravljanju bolj zapletenih miselnih nalog. Z raziskavami do sedaj niso mogli dokazati, da bi vrsta anestezije imela vpliv na pojav POCD. Obstajajo dokazi o tem, da se POCD pogosteje pojavlja po velikih operacijah in operacijah na srcu ter pri ljudjeh z nižjo stopnjo izobrazbe. Pri slednjih vzrok povezave s POCD ni znan.
POCD se običajno pojavi kasneje kot pooperativni delirij. Pooperativni potek ponavadi poteka brez posebnosti, bolnikovi svojci ali pa bolnik sam pa po nekaj tednih ali mesecih opazijo, da pri izvajanju določenih miselnih nalog vsakdanjega življenja ni več tako spreten, kot je bil pred operacijo, npr. se težko osredotoči, si težko zapomni, ima težave pri računanju, reševanju križank, težko sprejema odločitve ipd.

POCD v večini primerov tekom okrevanja po operaciji izzveni, proces pa traja lahko več mesecev. Po podatkih iz raziskav naj bi bil POCD prisoten pri 10 % bolnikov 3 mesece po operaciji, po 1 letu pa le še pri 1 % bolnikov.

Demenca

Demenca je napredujoča bolezen možganov z različnimi vzroki. Demenca NI posledica anestezije ali operacije. Se pa lahko prvič jasno izrazi po operaciji, če je bila predhodno prisotna v blagi obliki in je sorodniki in prijatelji morda niso opazili. Demenca se namreč pogosto poslabša ob spremembi okolja (npr. že po sprejemu v bolnišnico), ob poslabšanju določenih drugih bolezni, po anesteziji oziroma operaciji itd. Demenca je znan dejavnik tveganja za razvoj pooperativnega delirija in POCD.

Kaj lahko stori bolnik sam za ohranjanje spoznavnih funkcij po operaciji?

Fizična ter miselna (intelektualna) aktivnost pozitivno vplivata na ohranitev spoznavnih funkcij. Pred načrtovano operacijo je priporočljivo opustiti kajenje ter skrbeti za normalno telesno težo oziroma zdrav življenjski slog. Prav tako je priporočljivo opustiti prekomerno uživanje alkohola, pri čemer je pogosto potrebna profesionalna podpora.

Bolnik naj pred operacijo redno jemlje predpisana zdravila ter obiskuje specialiste, ki vodijo njegove pridružene bolezni, da so le-te optimalno urejene. V bolnišnico naj pred operacijo prinese vse pripomočke, izvide in zdravila, ki jih sicer redno potrebuje, tudi očala, slušni aparat ipd.

Pomemben je temeljit predoperativni pogovor z bolnikom tako s strani anesteziologa kot kirurga. Pri bolnikih, ki so pred operacijo v vsakodnevnih aktivnostih odvisni od tuje pomoči, pa je priporočljivo, da se v pogovor vključijo tudi svojci oziroma skrbniki.

Za več informacij se obrnite na anesteziologa, ki vas bo pregledal pred operativnim posegom. Skupaj bosta naredila najbolj optimalni načrt za vašo anestezijo z upoštevanjem vseh dejavnikov in okoliščin.

Pripravila: Matic Kaiser, dr. med.; doc. dr. Andreja Möller Petrun, dr. med., DESA

Literatura:

  1. Rasmussen LS et al. Does anaesthesia cause postoperative cognitive dysfunction? A randomised study of regional versus general anaesthesia in 438 elderly patients. Acta Anaesthesiol Scand 2003;47:260–266.
  2. Moller JT et al. Long-term postoperative cognitive dysfunction in the elderly: ISPOCD1 study. International Study of Postoperative Cognitive Dysfunction. Lancet 1998;351:857–861.
  3. Monk TG, Price CC. Postoperative cognitive disorders. Curr Opin Crit Care 2011;17(4):376–381.
  4. Crocker et al. Long-Term Effects of Postoperative Delirium in Patients Undergoing Cardiac Operation: A Systematic Review. Ann Thorac Surg 2016;102(4):1391–1399.
  5. Siddiqi et al. Interventions for preventing delirium in hospitalised non-ICU patients. Cochrane Database Syst Rev 2016;11;3:CD005563.
  6. Deiner S, Silverstein JH. Postoperative delirium and cognitive dysfunction. Br J Anaesth 2009;103:i41-i46.
  7. Murthy et al. Controversies in anaesthesia for noncardiac surgery in older adults. Br J Anaesth 2015;115:ii15–25.
  8. https://rcoa.ac.uk/sites/default/files/documents/2020-05/07-Confused2019web.pdf
  9. Möller Petrun, A. Ocenjevanje analgezije, sedacije, delirija in motenj spanja v enotah intenzivne terapije ter opis nefarmakoloških ukrepov. Zdravniški vestnik : glasilo Slovenskega zdravniškega društva. [Tiskana izd.]. maj-jun. 2021, letn. 90, št. 5/6, str. 288-306, ilustr.
0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja