Strah je naše pomembno obrambno čustvo, ki nam je prirojeno in vtkano v podzavesti. Kroji naše počutje in obnašanje, saj sproži sposobnost prepoznavanja in soočanja z nevarnostjo. Strah pred anestezijo je predvsem povezan z nelagodjem v zvezi z izgubo zavesti med splošno anestezijo, predajo nadzora nad samim sabo v roke anesteziologa, zbujanjem med posegom, bolečino in prebujanjem po operaciji. Prisotni so v vseh starostnih skupinah, predvsem pa pri ženskah in starejših bolnikih. Zanimivo je, da bolnikov niti ni toliko strah operativnega posega, kot jih je strah anestezije. Vprašanja, ki jih pogosto s strani bolnikov dobimo anesteziologi, so:

»ali bom sploh preživel anestezijo?«

» ali se bom zbudil po anesteziji?«

» ali me bo bolelo?«

Postopek vodenja anestezije izvaja zdravnik anesteziolog skupaj z diplomirano medicinsko sestro in se opravlja v zelo nadzorovanem okolju. Bolnik je vedno priklopljen na monitor za spremljanje osnovnih življenjskih funkcij: krvni tlak, EKG za spremljanje srčne frekvence in ritma) ter nasičenost krvi s kisikom. Velikokrat uporabimo tudi specialne anesteziološke monitorje, na primer za spremljanje globina anestezije, stopnjo mišične relaksacije, vsebnost anestetikov, itd. Ves čas operacije je ob bolniku prisoten anesteziolog, ki skrbi, da ne pride do odklonov življenjskih funkcij oziroma vitalnih parametrov. Ko je operacija zaključena, prične s postopkom zbujanja bolnika, ki se nadaljuje tudi v prebujevalnici, ki je sestavni del operacijskega bloka. Šele, ko je bolnik zbujen in z ustrezno obvladano bolečino, gre iz operacijskega bloka na oddelek.

Največji vpliv na zmanjševanje strahu pred anestezijo je predoperativni pogovor z anesteziologom, ki ga po navadi opravimo med anesteziološkim pregledom v ambulanti ali na oddelku. Zdravnik anesteziolog opravi pogovor z bolnikom o njegovem zdravstvenem stanju, pridruženih boleznih, alergijah, zdravilih in funkcionalnem stanju. Pogovori se tudi o bolnikovih izkušnjah med prejšnjimi anestezijami. Opravi še klinični pregled bolnika, kjer oceni stanje pljuč, srca, krvnega obtoka in živčevja ter razloži bolniku, kakšne oblike anestezije so za določen poseg na voljo: splošna, regionalna, lokalna ali kombinacija različnih tehnik. V kolikor bolnik še vedno čuti nelagodje ali strah, se mu večer pred operacijo in tudi na dan operativnega posega lahko predpiše blago pomirjevalo.

Anesteziolog na posvetu tudi pregleda opravljene preiskave pred operacijo: določene laboratorijske izvide, EKG, rentgensko sliko pljuč, itd. Obstaja osnovni nabor preiskav, ki jih zahtevamo pred operacijo, ter razširjene ciljane preiskave pri določenih pridruženih boleznih in stanjih. V kolikor anesteziolog oceni, da so potrebne dodatne preiskave zaradi opredelitve stanja določene bolezni, vas bo napotil nanje.

S celostnim anesteziološkim pregledom bo anesteziolog ocenil, ali je vaše zdravstveno stanje optimalno urejeno in stabilno, da lahko varno izpeljemo operativni poseg v anesteziji. Hkrati vas bo vsaj nekoliko razbremenil strahu pred anestezijo, saj vam bo razložil možnosti anestezije pri vaši operaciji, upoštevajoč vaše zdravstveno stanje in želje. Strah pred operacijo v smislu iskanja odgovorov v zvezi s samim kirurškim posegom pa je treba raziskati tudi med pogovorom s kirurgom, ki bo poseg opravil.

Pripravila: Silva Ostojić Kapš, dr. med.