Pri pripravi na porod vam bo v pomoč »Šola za starše«, kjer se boste seznanili z dogajanjem med porodom in po porodu. V Šoli za starše vam bodo predstavili, kakšne možnosti so na voljo za lajšanje porodne bolečine. V tem članku bomo predstavili epiduralno porodno anestezijo oziroma epiduralno analgezijo. Za več informacij in razrešitev dilem je najbolje, da se obrnete na lečečega anesteziologa, ki vam bo svetoval najprimernejšo metodo lajšanja bolečine, glede na vaše stanje.

Porod z epiduralno anestezijo oziroma epiduralno analgezijo

Epiduralna anestezija pomeni globoko omrtvičenje izbranega področja telesa, ki ga običajno zato tudi ne moremo premikati. Epiduralna analgezija pa pomeni blažjo obliko omrtvičenja, s katerim želimo omiliti bolečino hkrati pa čim bolj ohraniti ostale zaznavne in izvršilne funkcije, kar pa je sicer relativno težko predvidljivo. Gre torej za spekter učinkov od analgezije do “popolne” anestezije (odsotnosti občutenja vseh dražljajev v izbranem delu telesa). V porodništvu za lajšanje porodne bolečine smo bližje tistemu delu spektra, kjer govorimo predvsem o analgeziji. Zato bomo raje uporabljali termin epiduralna porodna analgezija

Epiduralna porodna analgezija je tehnično najbolj zahtevna metoda za lajšanje bolečine, zato jo izvajajo za to posebej usposobljeni zdravniki – anesteziologi. Epiduralna porodna analgezija je najučinkovitejša metoda za lajšanje bolečin med porodom. Pri epiduralni porodni analgeziji porodnico najprej posedemo ali pa poležemo na bok, če porodnica še nima intravenskega kanala (metuljčka), le-tega nastavijo, anesteziolog si potipa hrbtenico porodnice, z razkužilom razkuži hrbet porodnice in pripravi zdravila, ki jih potrebuje. Pred zbadanjem z epiduralno iglo anesteziolog porodnico prosi, da se namesti v položaj, ki omogoča večjo uspešnost nastavitve epiduralnega katetra (mehka ramena, brada položena na prsi in izbočen križni del hrbrenice, da se razprejo medvretenčni prostori), nato omrtvi predvideno področje zbadanja z lokalnim anestetikom. Z epiduralno iglo zbode spodnji del hrbtenice in poišče epiduralni prostor, kamor nato čez iglo namesti epiduralni kateter (tanka plastična cevka). Epiduralni kateter po odstranitvi igle ostane v epiduralnem prostoru in omogoča ponavljanje odmerkov lokalnega anestetika za lajšanje bolečine. Pomembno je, da ste med nastavljanjem epiduralnega katetra ves čas nepremični. Če začutite popadek, opozorite anesteziologa. Ko je epiduralni kateter nameščen, se lahko prosto premikate. Ves čas trajanja poroda dobivate po epiduralnem katetru zdravila proti bolečinam (lokalni anestetik z dodatkom opioida ali brez). Babica vam bo po namestitvi katetra in po vsakem dodatnem odmerku redno merila krvni pritisk. Do ublažitve bolečin lahko pri EPA mine tudi 40 minut (kar vključuje čas, potreben za namestitev epiduralnega katetra, in čas, ki je potreben, da pričnejo uporabljena zdravila delovati). Epiduralna porodna analgezija ne povzroča zaspanosti ali slabosti. Ob uporabi EPA obstaja večja verjetnost, da vam bo moral porodničar za iztis otroka pomagati s pripomočki (vakuum – vlečna kapica na otrokovi glavi ali porodničarske klešče) ali s pritiskom na trebuh. Epiduralno porodno analgezijo je običajno mogoče poglobiti tako, da se zagotovi odsotnost bolečin tudi ob uporabi pripomočkov ali ob morebitnem carskem rezu. Epiduralno lajšanje bolečin praktično nima nobenega učinka na otroka.

Kdo lahko dobi epiduralno analgezijo in kdo ne?

Epiduralno analgezijo lahko dobi večina ljudi. Le če imate določene zdravstvene težave (npr. prirojeni razcep hrbtenice – spino bifido, operacijo hrbtenice ali druge okvare hrbtenice kadarkoli v preteklosti, motnje strjevanja krvi ali pomembne okvare srčnih zaklopk), se lahko zgodi, da ta metoda za vas ni primerna. Najboljše je, da to preverite pred porodom. V primeru, da bo vaš porod zapleten ali dolgotrajen, vam bosta babica ali porodničar morda svetovala epiduralno porodno analgezijo, ker ta lahko pomaga vam ali otroku. Če imate čezmerno povečano telesno težo, je izvedba epiduralne porodne analgezije lahko težavnejša in namestitev katetra lahko zahteva več časa. Ko je epiduralni kateter nameščen, pa ste deležni vseh koristi in prednosti EPA.

Koristi in tveganja epiduralne analgezije

Prednosti epiduralne porodne analgezije

Epiduralna porodna analgezija zmanjšuje porodne bolečine bolj kot kakršnokoli drugo zdravljenje. Po epiduralni porodni analgeziji je v novorojenčkovi krvi kislost manjša. Po epiduralni porodni analgeziji je mnogo manjša potreba za uporabo zdravil, ki otroku po rojstvu pomagajo ob začetku samostojnega dihanja, kot pri uporabi opioidov po drugih poteh (v mišico ali veno). Verjetnost, da boste potrebovali carski rez, ni nič večja, če dobite epiduralno porodno analgezijo, kot če je ne dobite. Verjetnost za dolgotrajne bolečine v hrbtu po EPA ni nič večja. Med nosečnostjo so bolečine v hrbtu pogoste in se marsikdaj nadaljujejo še po porodu. EPA lahko na mestu vstavitve katetra povzroči nastanek občutljive točke, ki v redkih primerih ostane več mesecev. Če boste torej med otrokovim porajanjem želeli ohraniti nekaj več občutka, je bolj verjetno, da boste čutili tudi neprijetne zaznave. Po epiduralni porodni analgeziji boste lahko otroka normalno dojili.

Posledice epiduralne anestezije

Če imate epiduralno porodno analgezijo, je verjetnost, da bo ob iztisu otroka potrebna instrumentalna pomoč 14 % (vakuum, porodničarske klešče). Brez EPA je ta verjetnost 7 % (v Sloveniji 3 %). Z epiduralno porodno analgezijo je druga porodna doba (od popolnega odprtja materničnega vratu do rojstva otroka) običajno daljša in je večja verjetnost, da boste za pospešitev in okrepitev popadkov potrebovali zdravilo (oksitocin) – to so t.i. umetni popadki. Večja je verjetnost, da se vam zniža krvni tlak. Med delovanjem EPA se lahko pojavi občutek šibkih nog. Težje boste odvajali vodo. Za odvajanje urina boste mogoče potrebovali cevko, nameščeno v mehur (urinski kateter). Pojavi se lahko srbečica kože. Lahko se pojavi zvišana telesna temperatura, ki ni povezana z okužbo in ki jo lahko spremljajo znaki ogroženosti ploda. Če med EPA prejmete večje odmerke opioidov, je možno, da bo novorojenček potreboval prehodno pomoč pri dihanju, in tudi možnost za uspešno dojenje se lahko zmanjša.

V povprečju epiduralna porodna analgezija ne poveča tveganja za nastanek glavobola. Vendar pa se pri približno pri 1 od 50 žensk, ki dobijo EPA, z epiduralno iglo prebode trdo možgansko ovojnico, v kateri je možganska tekočina (govorimo o “ punkciji dure”). Če se to zgodi, se močno poveča verjetnost za nastanek hudega glavobola, ki lahko nezdravljen traja več dni ali tednov. Če se vam po porodu z EPA pojavi hud glavobol, se pogovorite z anesteziologom, ki vam bo pojasnil možnosti zdravljenja.

Pri približno eni od 13000 žensk epiduralna porodna analgezija povzroči dolgotrajno okvaro živcev. Posledica so težave, kot npr. šibkost mišic ali občutek mravljinčenja ali omrtvelosti po eni nogi. Toda: do okvare živcev lahko pride tako pri porodu z EPA kot tudi pri porodu brez nje. Okvara živcev je približno petkrat pogostejša brez uporabe epiduralne porodne analgezije in prizadene eno od 2500 porodnic. Ni dokazov, da bi uporaba epiduralne analgezije med porodom povzročila trajno vnetje (tj. oteklost in občutljivost) hrbteničnih živcev.

Če vam tveganja za nastanek resnih težav, ki se lahko pojavijo med EPA, zbujajo skrb, se o tem pogovorite z anesteziologom.

Spinalna anestezija oziroma spinalna analgezija

Spinalna anestezija oziroma subarahnoidalna anestezija je namenjena izvajanju carskega reza, spinalna analgezija pa je lahko uporabljena kot alternativa epiduralnemu katetru, kjer je predviden čas do poroda krajši. Postopek je podoben kot pri nastavljanju epiduralnega katetra, le da je cilj drug anatomski prostor. Pri nastavljanju epiduralnega katetra anesteziolog z iglo išče epiduralni prostor, pri subarahnoidalni analgeziji pa išče subarahnoidalni prostor, kar prepozna po iztekanju likvorja.

Porodnico anesteziolog poleže na bok ali jo posede, si potipa spodnji del hrbtenice in razkuži predvideno mesto vboda. Pripravi si potrebna zdravila in nato s tanko iglo omrtvi predvideno mesto vboda. Pri subarahnoidalni anesteziji/analgeziji se uporabi tanjša igla kot pri nastavljanju epiduralnega katetra, saj zdravilo (lokalni anestetik) apliciramo neposredno čez iglo v subarahnoidalni prostor. Lokalni anestetik nato oblije hrbtenjačo in živce, kar ima za posledico izgubo občutka v spodnji polovici telesa (subarahnoidalna analgezija) in, odvisno od uporabljenega odmerka, izgubo mišične moči (subarahnoidalna anestezija). Tako izguba občutka kot izguba mišične moči sta prehodni, čas do njune povrnitve je odvisen od izbranega lokalnega anestetika.

Najpogostejši zaplet je padec krvnega pritiska, zato boste v primeru lajšanja porodne bolečine s spinalno analgezijo pod nadzorom anesteziologa, ki bo ustrezno ukrepal. Pomembnejši zapleti, ki so na srečo redki, so: okužba na mestu vboda (absces), krvavitev na mestu vboda (hematom), poškodba živca/hrbtenjače.

O vseh skrbeh in vprašanjih se lahko pogovorite z lečečim anesteziologom.

Povzeto po: LAJŠANJE bolečin med porodom / [prevod in priredba Aleš Rozman, Martina Zupančič, Gordana Pavlovič]. – Ljubljana : Abbott Laboratories, 2009

Pripravil: Robert Berger, dr. med., dr. Marko Zdravković, dr. med