O SZAIM

Zgodovina

Pripravili smo kratek pregled tako zgodovine SZAIM kot zgodovine anesteziologije in perioperativne intenzivne medicine v Sloveniji. Na začetke oziroma korenine naše stroke na slovenskem smo lahko zelo ponosni. Upamo, da bodo zapisi služili tudi kot vir inspiracije za nadaljnji razvoj naše stroke.

Zgodovina SZAIM

Zgodovinski arhiv Ljubljane hrani dokumente, ki dokazujejo registracijo anesteziološke sekcije že leta 1957. Ustanovitelj je bil prim. Drago Hočevar. Leta 1959 je bila za predsednico sekcije izvoljena dr. Darinka Soban, a je dejavnost sekcije po nenadni smrti prim. Hočevarja zamrla.

Sledile so priprave na ustanovitev Združenja anesteziologov Jugoslavije, kar je dalo nov zagon slovenski sekciji in 3. marca 1962 je bil organiziran ustanovitveni sestanek slovenske Anesteziološke sekcije SZD. Za prvo predsednico je bila izvoljena dr. Darja Hočevar-Ojstrež, izvoljen pa je bil tudi prvi častni član sekcije, prof. dr. Božidar Lavrič.

19. maja 1962 je sledila ustanovitev Združenja anesteziologov Jugoslavije. V naslednjih letih so bili v skladu s statutom izvoljeni predsedniki in tajniki slovenske anesteziološke sekcije:

LetoPredsednikTajnik
1962/63Darja OjstrežStojan Jeretin
1963/64Drago AžmanMarija Pečan
1964/65Jasna MüllerNada Kovačič
1965/66Stojan JeretinVerena Kolšek, Andreja Pipp
1967/69Ljudmila ŠlibarDarinka Soban
1969/70Darinka SobanLjudmila Šlibar
1970/81Jože ČetinaJanez Vilč, Miša Hribar Habinc, Harald Hofman
1998/02Neli VintarMaja Šoštarič
2002/06Nada KodričJasmina Markovič
2006/10Vesna Novak-JankovičJasmina Markovič-Božič, Iztok Potočnik
2010/15Vesna Novak-JankovičJasmina Markovič-Božič, Iztok Potočnik
2016/20Maja ŠoštaričPeter Poredoš

Za leta od 1967. do 1970. so podatki samo iz ustnih virov, ki jih je podala dr. Ljudmila Šlibar.

Namen sekcije je bil združiti anesteziologe, organizirati in poenotiti izobraževanje, načrtovati specializacijo, uveljaviti smernice in slediti hitremu razvoju anesteziologije in intenzivne medicine.

Leta 1975 so v okviru anestezijske sekcije oblikovali predlog o oblikovanju Strokovnega kolegija za anesteziologijo SRS, ki je bil sprejet, Strokovni kolegij pa je v nadaljnjih letih bistveno pripomogel k oblikovanju programa specializacije iz anesteziologije od leta 1973 do 1980, ki je bil usklajen z Evropsko akademijo za anesteziologijo (EAA), ustanovljeno leta 1978. Med ustanovnimi člani akademije je bil tudi slovenski anesteziolog, predstojnik CARS-a (Centralne Anestezijsko-Reanimacijske Službe), dr. S. Jeretin.

V letih 1973–1975 sta izšla dva biltena anestezijske sekcije, sekcija pa je v nadaljevanju organizirala številna interdisciplinarna in mednarodna strokovna srečanja.

Od leta 2010 je bila v okviru SZAIM ustanovljena Sekcija za porodno anestezijo in analgezijo v želji po celostni obravnavi porodnic in izboljšanju lajšanja obporodne bolečine.

Leta 2013 je bila ustanovna skupščina Slovenske sekcije za regionalno anestezijo. Leta 2015 sta SZAIM in Slovenska sekcija za regionalno anestezijo sodelovali pri organizaciji Evropskega kongresa regionalne anestezije v Ljubljani, kar je bil do sedaj največji mednarodni dogodek anesteziologov v Sloveniji.

SZAIM je članica Evropskega združenja za anesteziologijo (European Society of Anaesthesiology – ESA), ki je leta 2005 nastalo ob združitvi Evropskega združenja anesteziologov, Evropske anesteziološke akademije in Konfederacije nacionalnih anestezioloških združenj (ESA se je leta 2020 preimenovala v European Society of Anaesthesiology and Intensive Care – ESAIC). Prav tako smo člani Svetovne anesteziološke federacije (WFSA). Povezujemo se z Evropsko fundacijo za izobraževanje na področju anestezije (FEEA), Evropsko akademijo za anestezijo (EAA), Evropsko konfederacijo nacionalnih anestezioloških združenj (CENSA) in Evropskim združenjem zdravnikov specialistov (UEMS).

Zgodovina slovenske anesteziologije in perioperativne intenzivne medicine

Strokovni in organizacijski razvoj anesteziologije in intenzivne medicine operativnih strok je tesno in nerazdružljivo povezan z razvojem kirurških medicinskih strok. Prvo uspešno splošno (etrsko) anestezijo je v Sloveniji izvedel dr. Leopold Nathan že 24. februarja leta 1847, samo štiri mesece po prvi javni predstavitvi splošne anestezije v svetu (16.10.1846 – dr.Morton v Bostonu).

Leta 1901 je kirurg prof. Edo Šlajmer izvedel prvo subarahnoidno anestezijo v Sloveniji. Do druge svetovne vojne so bolnike anestezirali anestezijski tehniki in / ali specializanti kirurgije, ki so uporabljali eter, katerega so bolniku dovajali preko odprtega anestezijskega dihalnega sistema (Schimmelbuscheva maska) ter polodprtega anestezijskega dihalnega sistema (Ombredannejevo masko).

Po 2. svetovni vojni je imel vodilno vlogo pri uvajanju napredne anestezije v slovenski prostor kirurg akademik prof. Božidar Lavrič. V sodelovanju z britanskima anesteziologoma (dr. Patrickom Shackletonom in dr. Russellom Daviesom) so se na območju bivše Jugoslavije začeli izvajati posebni tečaji za anesteziologe, zato veljata omenjena britanska anesteziologa za utemeljitelja sodobne anestezije na ozemlju bivše Jugoslavije.

Aprila leta 1947 je kirurg dr. Miro Košak izvedel prvo endotrahealno intubacijo, kar štejemo za začetek sodobne anesteziologije na Slovenskem, v istem letu je bila uzakonjena 3-letna specializacija za zdravnike anesteziologe.

Leta 1949 je bil ustanovljen anesteziološki oddelek Kirurške klinike v Ljubljani, ki ga je vodil prim. Drago Hočevar (kirurg, ki se je povsem posvetil anesteziji) in ga imenujemo tudi oče slovenske anesteziologije.

Leta 1948 je mariborska bolnišnica dobila prvi anestezijski aparat, nato pa je leta 1953 s sponzorsko pomočjo mariborske industrije dobila takrat najsodobnejše Draegerjeve anestezijske aparate tipa »Romulus«.

Po letu 1950 se je v Sloveniji vse pogosteje izvajala področna anestezija, številne nove metode je v klinično prakso uvedla prof. Darinka Soban. Na njeno pobudo je takratni sekretariat za zdravstvo izdal dekret, da mora vsaka bolnišnica z operativno dejavnostjo imeti tudi anesteziologa.

Zametki današnjega Oddelka za anesteziologijo, intenzivno terapijo in terapijo bolečin UKC Maribor segajo v leto 1952 s prvima zdravnicama Nasto Pirc Delak, dr. med. in Božo Trdina, dr. med. Leta 1954 so bili v bolnišnici trije zdravniki anestezisti, ki so opravili 6-mesečni tečaj iz anesteziologije in opravili 1200 anestezij. Leta 1960 sta bili opremljeni dve sobi za intenzivno zdravljenje z 6 posteljami in dvema respiratorjema tipa Lundia Maribor special, ki sta bila izdelana v Tovarni avtomobilov Maribor v sodelovanju s Elektro-strojnim klubom TAM in Stojanom Jeretinom, dr. med.. Enoto so imenovali »Šok soba«, kasneje »Center za oživljanje«, nato »Reanimacija – REA«. Termin reanimacija v prvotnem nazivu naše specializacije »Anesteziologija in reanimatologija« izhaja torej iz intenzivnega periooperativnega zdravljenja kirurških bolnikov in ne iz oživljanja, kot je danes mnogokrat zmotno interpretirano.

1. aprila 1965 je REA center, ki je razpolagal s 10 posteljami za oživljanje, postal samostojni oddelek, kateremu se je pridružila še anestezijska služba s skupnim imenom Anestezijsko – reanimacijska služba, pod vodstvom predstojnika Stojana Jeretina, dr. med. REA center mariborske bolnišnice je bil prvi samostojni oddelek kirurške intenzivne terapije v Sloveniji in drugi v takratni Jugoslaviji, takoj za Vojno – medicinsko akademijo v Beogradu ter samo 12 let po ustanovitvi prve kirurške enote intenzivne terapije v København-u (1953). V tem obdobju so bile zastavljene osnove za predoperativno pripravo bolnikov, respiratorno pripravo pred operativnim posegom ter zdravljenja akutne in kronične bolečine ter znanstveno-raziskovalno dela. Na oddelku je Stojan Jeretin, dr. med. organiziral strokovno knjižnico, v sodelovanju z Elektro-strojnim klubom Tovarne avtomobilov Maribor pa so anesteziologi razvili aparat za zunaj-telesni krvni obtok in aparat za hemodializo, ki so jih eksperimentalno preizkušali na poskusnih živalih. Žal je oddelku zmanjkalo finančnih sredstev za razvoj in preizkušanje takšnih zahtevnih, takrat eksperimentalnih, načinov zdravljenja bolnikov.

Odprtje novega, tehnično sodobnega operacijskega bloka v SB Maribor leta 1984, je omogočilo nov razvojni korak oddelka. Tega leta je bilo izvedeno skoraj 15 000 anestezij, na oddelku pa je bilo intenzivno zdravljenih približno 200 bolnikov. Leta 1984 je bila ustanovljena ambulanta za zdravljenje bolečine, ki jo je vodil Evgen Stropnik, dr. med. in naslednje leto anesteziološka ambulanta za predoperativno pripravo bolnikov na operativni poseg v anesteziji.

V letu 1996 je sledil naslednji zagon v razvoju oddelka z razvojem kardioanestezije in intenzivnega zdravljenja po operaciji srca. Po dobrih štiridesetih letih je leta 2001 z uspešnim zagovarom doktorsko disertacijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani Mirta Kamenika, dr. med., ponovno zaživelo znanstveno raziskovalno delo. Znanstveno raziskovalno delo je še dodatno stimuliralo odprtje mariborske Medicinske fakultete leta 2003 z ustanovitvijo Katedre za Anesteziologijo in reanimatologijo s prvim predstojnikom prof. dr. Mirtom Kamenikom, dr. med.

Na podlagi elaborata dr.Sobanove in dr.Jeretina o potrebi po enotni anestezijski službi je bila 19. februarja 1971 v Kliničnem centru v Ljubljani ustanovljena Centralna anesteziološka in reanimacijska služba (CARS). Za njenega vodjo je bil imenovan dr. Stojan Jeretin (Slika 5). V SB Celje je bil anestezijski oddelek ustanovljen leta 1966, na Ptuju pa leta 1968.

Za pridobitev zadostnega števila anesteziologov in medicinskih sester za delo v anesteziji in intenzivni terapiji so oblikovali intenzivne programe šolanja zdravnikov specializantov, višjih medicinskih sester in višjih fizioterapevtov. Tako je med letoma 1971 in 1981 v okviru programa specializacije CARS-a in anestezijske sekcije status specialista pridobilo preko 50 zdravnikov anesteziologov iz Slovenije in Jugoslavije.

V Kliničnem centru Ljubljana so bili v okviru CARS ustanovljeni naslednji oddelki:

  • Anestezija s predoperativno ambulanto.
  • Intenzivna terapija.
  • Inhalacijska terapija: Oddelek za respiratorno terapijo je bil ustanovljen leta 1976, vodila ga je dr. Jasna Vončina. Naloge respiratorne terapije so obsegale predoperativno ugotavljanje – rešetanje dihalne funkcije pri bolnikih operativnih strok in izvajanje inhalacijske terapije pri vseh bolnikih KC, ki so terapijo potrebovali.
  • Razvojni oddelek.
  • Terapija bolečine: Ustanovitev oddelka za zdravljenje bolečine je medicinski svet načrtoval in odobril že leta 1971, do uresničitve načrtov pa je prišlo leta 1978. Prva vodja oddelka je bila dr. Jasna Müller.

Leta 1970 je bila uvedena 4-letna specializacija iz anesteziologije, leta 1999 je postala 6-letna in se je preimenovala v specializacijo iz anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine. Že leta 1984 so imele vse slovenske bolnišnice zdravnika specialista anesteziologa. V sklopu Katedre za kirurgijo je bil 1987 ustanovljen Razred za anesteziologijo in reanimatologijo pod vodstvom prof. Sobanove. Katedra za anesteziologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani se je izpod kirurgije osamosvojila leta 1994 pod vodstvom prof. Marije Pečan.

Enega največjih priznanj je slovenska anesteziologija dobila, ko je Klinični oddelek za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok v UKC Ljubljana leta 1996 prejel naziv Evropski učni center. Od leta 1997 v UKC Ljubljana poteka prvi del evropskega izpita iz anesteziologije in intenzivne terapije.

Slovenski anesteziologi so bili tudi inovatorji na področju anestezijske opreme. Strokovno sodelovanje Stojana Jeretina, dr. med. in drugih slovenskih anesteziologov z mariborsko industrijo, predvsem z Elektro-strojnim klubom Tovarne avtomobilov Maribor, je omogočilo izdelavo slovenskega anestezijskega aparata »Matjaža«, ki je bil kopija angleškega Boylovega anestezijskega aparata ter leta 1959 mehaničnega ventilatorja »Alenka«, ki je bil kopija švedskega ventilatorja tipa Lundia. Raziskovalno razvojna ekipa po vodstvom Stojana Jeretina, dr. med. je razvijala in izdelala umetno ledvico po Watschingerju in napravo za zunajtelesni krvni obtok »pulmocor«.

Na pobudo prof. Sobanove so pričeli 1962 v Sloveniji proizvajati dušikov oksidul. Na podlagi njene ideje in načrta je bil v 90-letih izdelan anestezijski dihalni sistem Emona, ki ga je patentirala in je kar nekaj let predstavljal odličen pripomoček za anestezijo in ventilacijo najmanjših in najmlajših pacientov.

Nekaj zdravnikov, ki so pustili pečat v zgodovini slovenske anesteziologije:

Viri

Stojan Jeretin. Začetki mariborske anesteziologije. Ljubljana: [samozal.] S. Jeretin, 2009.

Letna poročila Anestezijske službe Splošne bolnišnice Maribor. Arhiv Splošne bolnišnice Maribor.

Stojan Jeretin. Od etrove narkoze do anesteziologije. Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta, Oddelek za zgodovino medicine, 2006.

Jeretin S, Petrun-Ulaga M, Četina J, Pirc-Delak N. Sekcija za anestezijo Slovenskega zdravniškega društva – 1956 do 1981. Zdrav Vestn. 2016; 85: 186–94.

Jeretin S, Petrun-Ulaga M, Müller J, Četina J, Delak N. Anestezijske sestre pri anesteziologiji in perioperativni medicini. Zdrav Vestn. 2012; 81, 82-6.

Jeretin S, Petrun-Ulaga M, Četina J, Pirc-Delak N. Prim. dr. med. Drago Hočevar, oče slovenske anesteziologije. Zdrav Vestn. 2016; 85, 74-7.

Avtorja

doc. dr. Peter poredoš

izr. prof. dr. Dušan Mekiš